PIŠE SE LETO 1825

• 1
• 2
• 3
• 4

Drozganje

Slad navlažimo in zdrobimo v določenem razmerju z laško pivovarsko vodo. Nastala mešanica se imenuje drozga. V varilnih posodah jo postopno segrevamo, tako da ustvarimo optimalne pogoje za delovanje encimov in s tem za razgradnjo snovi v sladu. (Za vsako vrsto piva imamo poseben recept oz. varilni diagram, t. i. rojstni list.) Nastale topne snovi imenujemo ekstrakt, tekočino pa sladica.

• 5
• 6
• 7

Precejanje

S precejanjem ločimo netopne snovi od sladice. Stranski proizvod so tropine, cenjene v živinoreji kot kakovosten dodatek krmi.

• 8
• 9

Kuhanje sladice s hmeljem

Sledi postopek kuhanja s hmeljem. Dodajamo ga postopoma, v več obrokih. Količina in sorte hmelja so odvisne od želenega tipa piva. Uporabljamo svetovno znane slovenske sorte hmelja, za nekatere nove vrste piva posegamo tudi po izbranih prvovrstnih tujih.

• 10
• 11

Bistrenje/sedimentacija in hlajenje

Po končanem kuhanju hmeljeno pivino prečrpamo v sedimentacijsko posodo, da izpade vroča usedlina. Sledi hlajenje na začetno temperaturo alkoholnega vrenja.

Klet

Do čisto »pravega« nas ločijo zgolj trije procesi: alkoholno vrenje, zorenje, filtracija.

• 12
• 13

Alkoholno vrenje

Hmeljeni pivini dodamo sterilni zrak in skrbno hranjen kvas. Začne se alkoholno vrenje, ki traja 5–7 dni, pri temperaturah in tlakih, določenih za vsako vrsto piva. Nastanejo alkohol, ogljikov dioksid in ostali, za kakovost piva pomembni stranski produkti vrenja. Sprošča se toplota, zato želeno temperaturo alkoholnega vrenja vzdržujemo s hlajenjem.

• 14

Zorenje

Po končanem vrenju dobimo mlado pivo. Prečrpamo ga na zorenje, kjer pri temperaturi od 0 do -1 °C dobi zaokrožen okus in aromo ter se nasiti s CO2. Čas zorenja je odvisen od vrste piva (optimalno 3–4 tedne).

• 15
• 16

Filtracija

Po končanem zorenju je pivo še vedno motno. Za kristalno bistrost in čim daljši rok uporabnosti ga prefiltriramo. Ta faza je zelo pomembna, ker ne uporabljamo konzervansov ali katerih drugih dodatkov. Pivo nato prečrpamo v tlačne tanke, kjer čaka na polnjenje.

Polnilnica

In pivo je pripravljeno. Preden gre od doma, čakajo pivo še: pasterizacija, polnjenje, pakiranje, skladiščenje.

• 17
• 18
• 19

Pasterizacija

Edini postopek za zaščito piva, naravnega izdelka, je toplotna obdelava. Pasterizacija je za podaljšanje roka uporabnosti ključna.

• 20
• 21

Pasterizacija

Glede na vrsto embalaže izbiramo med pasterizacijo pred polnjenjem (povratna embalaža) in pasterizacijo po polnjenju (nepovratna embalaža).

• 22
• 23
• 24
• 25

Polnjenje

S polnilnimi linijami pivo natočimo v čisto primarno embalažo (steklenice, pločevinke, sodi, plastenke). Prvotni okus in kakovost sta zagotovljena, saj polnjenje poteka pod strogim nadzorom, kot vse ostale faze tehnološkega procesa.

• 26
• 27

Pakiranje

Sledi pakiranje v sekundarno embalažo (zaboji, kartoni, zloženke, folije) in zlaganje na palete, ki se hranijo najprej v internem skladišču pivovarne, nato v eksternih zunaj nje, vse do trgovskih in gostinskih skladišč.

Skladiščenje

Vsem v verigi priporočamo skrbno hrambo, saj je pivo občutljivo na sončno svetlobo in toploto ter velike temperaturne spremembe. Vsi pa si želimo, da je že prvi požirek laškega piva začetek razvajanja, oddiha, sprostitve …